Metaverse: ne tako zelo nov koncept

Izraz, ki je bil prvič uporabljen v znanstvenofantastičnem romanu Snow Crash Neala Stephensona iz leta 1992, je zdaj pomemben za vsaj nekatere dele našega življenja.

Samo pomislite na sektor iger na srečo. Platforma za virtualni svet Second Life, ki je začela delovati leta 2003, je ena prvih aplikacij metaverse. Z uporabo avatarjev lahko igralci živijo virtualno drugo življenje. V nasprotju s tradicionalnimi videoigrami interakcije v Second Life niso podprte z nobenim določenim ciljem: gre le za "obstoj" na platformi in vzpostavljanje odnosov z avatarji drugih igralcev.

V zadnjih nekaj letih je bil koncept metaverse bistveno prenovljen, njegov razvoj pa se je precej pospešil. Vse to so spodbudili najnovejši tehnološki dosežki, vključno z veriženjem blokov, široko dostopnostjo kriptovalut in uporabo neplačljivih žetonov (non-fungible tokens - NFT) za digitalna sredstva. NFT je najbolje razumeti kot digitalno potrdilo, ki dokazuje izvor digitalnega sredstva (npr. video posnetka) in se razlikuje od samega digitalnega sredstva.

Tradicionalne in uveljavljene blagovne znamke prav tako raziskujejo nove priložnosti, ki jih ponuja metaverse, da bi se povezale z obstoječimi in potencialno novimi strankami. Modne blagovne znamke, kot je Gucci (prek svojega projekta Vault), so na primer eksperimentirale z NFT in digitalnimi oblačili, ki so se prodajala tudi na metaverzi in igralni platformi Roblox.

Metaverse je seveda namenjen tudi zabavi. Zaradi zapor, uvedenih med pandemijo COVID-19, in nezmožnosti organiziranja osebnih dogodkov (ki so glavni, če ne celo najpomembnejši vir prihodkov glasbenikov in izvajalcev v glasbenem sektorju) so umetniki iskali nove načine, kako se povezati s svojimi oboževalci. Leta 2020 je bil raper in pevec Travis Scott prvi, ki je organiziral koncert znotraj priljubljene videoigre Fortnite. Tega dogodka se je udeležilo skoraj 28 milijonov edinstvenih igralcev. To je številka, ki bi jo bilo težko, če sploh mogoče, doseči v kateri koli "analogni" areni!

Intelektualna lastnina v metaverseju: nove strategije ... stare težave

Tako kot je intelektualna lastnina (IP) pomembna v svetu brez povezave, je seveda pomembna tudi v metaverseju. Morda celo bolj!

V Evropi so bile blagovne znamke, ki vsebujejo besedo "metaverse", že uspešno registrirane, tudi pri EUIPO. Pri teh registracijah je bil poseben poudarek na blagu razreda 9, ki med drugim vključuje računalniško programsko opremo. Konec leta 2021 je Facebook izvedel znano operacijo spreminjanja blagovne znamke in spremenil svoje ime v "Meta",s čimer je želel nakazati, da bo njegova glavna dejavnost v prihodnje še bolj razvijala metaverse. Novo blagovno znamko "Meta" želijo registrirati v več državah po svetu, tudi v Evropski uniji.

Seveda se v zvezi z metaversejem odpirajo pomembna vprašanja glede varstva intelektualne lastnine in tega, ali lahko lastniki intelektualne lastnine nadzorujejo nekatere dejavnosti. Nedavno je luksuzna blagovna znamka Hermès sprožila sodni postopek proti digitalnemu umetniku, ker je izdeloval in prodajal "MetaBirkins". Gre za zbirko virtualnih torbic, katerih pristnost je bila potrjena z NFT in so bile razvite brez dovoljenja slavnega izdelovalca kultnih (in zelo resničnih) torbic Birkin.

Drugo vprašanje je, kakšno vrsto lastnine pridobi posameznik z nakupom virtualnega sredstva, katerega pristnost je potrdil NFT. To vprašanje ni nepomembno, če upoštevamo, da se lahko virtualno premoženje, katerega pristnost je potrdila NFT, prodaja za več milijonov ameriških dolarjev (USD). Samo pomislite, da naj bi ustanovitelj Twitterja Jack Dorsey prodal svoj prvi tvit, overjen s strani NFT, za skoraj 3 milijone USD, glasbenica Grimes pa je svojo zbirko digitalne umetnosti prodala za 6 milijonov USD.

Ali z vidika intelektualne lastnine kupec digitalnega umetniškega dela, katerega pristnost je potrdil NFT, privzeto pridobi lastništvo nad avtorskimi pravicami, ki pripadajo temu umetniškemu delu? In kaj se zgodi, če nekdo kupi umetniško delo, katerega pristnost je potrdil NFT, ki je bilo ustvarjeno brez dovoljenja lastnika avtorskih pravic in se je izdajalo za "pravo stvar"? Ali je mogoče tak primer obravnavati enako kot v analognem svetu, kjer bi ga obravnavali kot nakup ponarejene umetnine?

Ali bo moralo pravo intelektualne lastnine najti nove rešitve?

Glede na vsa vprašanja, ki jih je metaprostor že sprožil, se lahko vprašamo, ali so potrebne nove rešitve, da bi nanje zadovoljivo odgovorili.

Ključno je vedeti, da je pravo intelektualne lastnine po svoji naravi nenehno izpostavljeno tehnološkemu razvoju. Samo pomislite na pojav tehnologij, kot so tiskarski stroj, fotokopirni stroj, digitalni računalnik in internet, ter na vsa zapletena vprašanja, ki so jih postavila pred sodišča in zakonodajalce. V zgodovini intelektualne lastnine je bila stalna tudi splošna zmožnost obstoječih načel in pravnih določb o intelektualni lastnini, da se prilagodijo takšnemu razvoju. Povedano drugače, ni bilo treba vsakič znova "izumljati kolesa".

Ali lahko na vprašanja, ki jih predstavlja metaprostor, odgovorimo z vpogledom v obstoječi pravni okvir? Morda ni preveč optimistično, če na to vprašanje odgovorimo z (digitalnim, seveda) "da", medtem ko uživamo v sončnem dnevu in sedimo v parku na staromoden, a še vedno precej prijeten analogni način.

Izjava o omejitvi odgovornosti:

Povezave do spletnih strani tretjih oseb so bile izbrane na podlagi naključnega iskanja. Navedene povezave ne pomenijo, da so edini ali prednostni viri informacij. Lastniki spletišč tretjih oseb so še naprej izključno odgovorni za točnost in zanesljivost podatkov in informacij, ki so navedeni na njihovih spletiščih. Upoštevajte, da informacije, ki so na njih navedene, ne odražajo nujno stališč urada EUIPO.

Ta članek je bil objavljen v novembrski izdaji časopisa Alicante News.

Eleonora Rosati je diplomirana italijanska pravnica z izkušnjami na področju avtorskih pravic, blagovnih znamk, mode in internetne zakonodaje. Dr. Eleonora Rosati je redna profesorica prava intelektualne lastnine, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in tržno pravo (IFIM) ter sourednica magistrskega študija LLM na področju evropskega prava intelektualne lastnine na Univerzi v Stockholmu. Je tudi svetovalka pri Bird & Bird ter avtorica več člankov in knjig o vprašanjih intelektualne lastnine.