Konkurenčna prednost in zaupnost sta tesno povezani. To, kar vam pomaga izstopati iz množice ali kar vas naredi edinstvene, je mogoče zaščititi s pravicami intelektualne lastnine, vendar je za to treba ohraniti zaupnosti, preden je pravica uradno registrirana ali celo v celotnem življenjskem ciklu izdelka.

Preden kateri koli vidik svoje zamisli predstavite vlagateljem ali na primer na sejmih, se morate odločiti, ali želite zaščititi pravice intelektualne lastnine, in če jih, katere vrste pravic. Nekatere pravice intelektualne lastnine, kot so patenti in modeli, morajo biti za uspešno prijavo zaupne (novost je eden od glavnih pogojev za pridobitev patenta za izum ali registracijo modela). Druge pravice intelektualne lastnine, kot so na primer blagovne znamke, se lahko prosto uporabljajo, še preden so uradno registrirane. Vendar ne pozabite, da lahko medtem, ko vi še vedno poskušate registrirati svojo intelektualno lastnino, nekdo drug poskuša registrirati vaš logotip ali ime izdelka kot svojega. To lahko pomeni, da ga ne boste mogli več uporabljati. Ta vidik je zlasti pomemben za podjetja, ki delujejo v zelo konkurenčnih panogah ali na mednarodni ravni. Zato je varneje, da svojo blagovno znamko registrirate kmalu po njenem nastanku in pred začetkom njene uporabe.

Sporazumi o nerazkritju informacij

Sporazumi o nerazkritju informacij so lahko varen način za izmenjavo informacij, za katere želite, da ostanejo zaupne, še pred registracijo. Sporazumi o nerazkritju informacij zavezujejo stranke, ki jim razkrijete informacije, da jih določeno obdobje ohranijo kot zaupne. Pomembni vidiki, ki jih je treba vključiti v sporazum o nerazkritju informacij, so:

• natančen obseg informacij, ki jih je treba ohraniti v tajnosti;
• pogoje sporazuma o nerazkritju informacij;
• obveznosti strank, vključno s tehničnimi in organizacijskimi zaščitnimi ukrepi, ki jih mora sprejeti stranka, ki prejme informacije;
• možne izključitve (npr. zahtevek za razkritje s strani javnih organov);
• posledice kršitve sporazuma o nerazkritju informacij.

Pri pripravi sporazuma o nerazkritju informacij vam lahko pomagajo pravni zastopniki. Predloga je na voljo pri službi za pomoč uporabnikom na področju intelektualne lastnine.

Poslovne skrivnosti

Poslovne skrivnosti lahko svojim lastnikom prinesejo velike koristi, saj zagotavljajo ekskluzivnost in monopol za potencialno neomejeno časovno obdobje. Čeprav niso registrirane pri nobenem uradu za intelektualno lastnino, jih je mogoče prodati ali licencirati tretji osebi.

Za poslovno skrivnost se lahko štejejo vse informacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• niso splošno znane;
• so bile predmet razumnih ukrepov za ohranitev tajnosti; in
• imajo tržno vrednost zaradi svoje tajnosti.

Primeri poslovnih informacij, ki lahko predstavljajo poslovno skrivnost in so kot taka zaščiteni: tehnične informacije (npr. recepti za hrano in pijačo, proizvodni procesi in metode, izvorna koda programske opreme); poslovne informacije (npr. tržne strategije, seznami potrošnikov in kontaktne informacije, podatki o dobaviteljih in distributerjih, informacije o cenah in stroških); podatki o raziskavah in razvoju, laboratorijski zapisi; finančne informacije (npr. naložbene strategije, profitne marže in struktura stroškov); gospodarske informacije (npr. poslovni modeli in načrti).

Sprejemanje ustreznih ukrepov za ohranitev tajnosti vaših poslovnih informacij je bistvenega pomena za to, da se te informacije štejejo za poslovno skrivnost. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov ukrepov, ki jih lahko sprejmete za pomoč pri ohranjanju tajnosti vaše poslovne skrivnosti:

• sporazumi o nerazkritju informacij (sporazumi o zaupnosti);
• konkurenčne klavzule;
• shranjevanje poslovnih skrivnosti v sistemu z omejenim dostopom (npr. zaščitenim z geslom) ali v sefu;
• varnostni ukrepi na področju IT;
• Sistem razvrščanja podatkov (določene dokumente označite kot zaupne).

Odvisno od vaših okoliščin je treba klavzule o nerazkritju, zaupnosti ali prepovedi konkurence podpisati z zaposlenimi, potencialnimi partnerji, vlagatelji, ponudniki/dobavitelji in celo distributerji. Ogledate si lahko tudi program i-DEPOT, ki ga je razvil Urad Beneluksa za intelektualno lastnino, za shranjevanje zamisli in informacij. Privzeto je zaupen in se lahko uporablja kot pravno dokazilo z datumskim žigom.

Koristna povezava:

• Odkrijte vodnik Poslovne skrivnosti: kaj so in kako jih čim bolje izkoristiti

Razkritje poslovnih skrivnosti

Poslovne skrivnosti je mogoče razkriti na zakonite in nezakonite načine Če so bile razkrite ali ustvarjene neodvisno (na primer z opazovanjem, proučevanjem, razstavljanjem ali preskušanjem izdelka, ki je bil dostopen javnosti), lahko storite le malo. Lahko izgubite tržno ekskluzivnost, ki ste jo imeli zaradi poslovne skrivnosti. Stranka, ki je zakonito pridobila informacije, jih bo lahko uporabila. Poleg tega lahko celo registrira zadevno intelektualno lastnino (npr. pridobiti patent za izum), s čimer pridobi tržno ekskluzivnost, vi pa je ne morete uporabljati. Če menite, da je za vašo poslovno skrivnost mogoče zlahka rekonstruirati izvirne podatke, boste morda želeli razmisliti o pravicah intelektualne lastnine, kot so patenti (če je vaša poslovna skrivnost primerna za patentno zaščito).

Če so bile pridobljene nezakonito, lahko sprejmete ukrepe, kot so zaustavitev nezakonite uporabe in nadaljnjega razkrivanja, umik izdelka s trga in zahtevek za finančno nadomestilo za škodo. Izvršilni ukrepi se razlikujejo glede na nacionalno zakonodajo.

V dokumentu, priloženem v razdelku s koristnimi povezavami, je na voljo vpogled v možnosti izvrševanja, ki so na voljo v državah EU: Osnovni podatki o pravdnih postopkih v zvezi s poslovnimi skrivnostmi v državah članicah EU