Od velikih korporacij do malih in srednje velikih podjetij (MSP) predstavljajo sredstva intelektualne lastnine izjemno pomemben del celotne vrednosti vsake organizacije. To velja ne le pri prodaji in nakupu pravic intelektualne lastnine, temveč tudi pri njihovem izkoriščanju z licenciranjem in franšizingom.

Pomen vrednotenja intelektualne lastnine

Vrednotenje intelektualne lastnine je namenjeno določanju denarne vrednosti sredstev intelektualne lastnine, kot so blagovne znamke, modeli, patenti in avtorske pravice, ter ocenjevanju konkurenčne prednosti, ki jo ima podjetje pred drugimi v panogi. Eden največjih izzivov za MSP je, kako določiti vrednost svoji intelektualni lastnini: medtem ko nekatere pravice intelektualne lastnine ustvarjajo neposredne prihodke (na primer licenčne blagovne znamke), imajo druge (na primer poslovne skrivnosti) vrednost le kot negativna pravica, ki drugim preprečuje, da bi na kakršen koli način posegali v imetnikovo poslovanje. Na splošno ima vsaka pravica intelektualne lastnine vrednost, ker odvrača potencialne konkurente. Vendar je to težko oceniti za vsako podjetje. Še težje je za MSP, ki nimajo rednih revizij IP ali drugih vzpostavljenih postopkov in se morda ne zavedajo, kakšno IP imajo, na primer neregistrirane pravice, kot so avtorske pravice.

Širša slika

Če pogledamo stvari s perspektive, Apple z vrednostjo, ki presega 355 milijard USD, velja za najdragocenejšo blagovno znamko na svetu leta 2022, TikTok pa za najhitreje rastočo blagovno znamko na svetu. Leta 2022 ostaja tehnološka industrija kot celota najbolj vredna, medtem ko farmacevtski sektor velja za najhitreje rastočo industrijo zaradi razvoja cepiv COVID-19 konec leta 2020 in v celotnem letu 2021.

Nedavna študija, ki jo je izvedel urad EUIPO v sodelovanju z Evropskim patentnim uradom, razkriva, da je lastništvo pravic intelektualne lastnine resnična razlika v smislu velikosti, uspešnosti in blaginje zaposlenih v vsaki organizaciji. Podjetja, ki imajo v lasti neopredmetena sredstva, so običajno večja (merjeno s številom zaposlenih), imajo v povprečju 20 % višje prihodke na zaposlenega in izplačujejo v povprečju 19 % višje plače v primerjavi s podjetji, ki nimajo zaščitenih sredstev intelektualne lastnine. Ista študija tudi kaže, da je najmočnejši učinek povezan z lastništvom patentov (53 %), sledijo modeli (30 %) in blagovne znamke (17 %).

Vrednotenje intelektualne lastnine je mogoče opraviti na različne načine, vendar je določitev denarne vrednosti sredstev intelektualne lastnine in sprejetje ukrepov za njihovo zaščito ključnega pomena v več odločilnih trenutkih v življenju vsake organizacije, med drugim takrat, ko

• pri pridobivanju vlagateljev in partnerjev ter na splošno pri komercialnih priložnostih (na primer v okviru univerzitetnih raziskav/odcepitev);
• izvajanju pobud za licenciranje in franšizing;
• reševanju sporov s konkurenti in drugimi tretjimi osebami, ki bi lahko neupravičeno izkoriščale lastno intelektualno lastnino podjetja, na primer logotip, izum ali dizajn.

Vrednotenje intelektualne lastnine je ključnega pomena tudi, ko si podjetje ali posamezni ustvarjalec poskuša zagotoviti finančna sredstva za svoje dejavnosti: na primer, pokojni David Bowie je na podlagi prihodnjih licenčnin za svojo glasbo uspel zbrati 55 milijonov ameriških dolarjev.

Pomen zavedanja o intelektualni lastnini za MSP

Glede na pomen intelektualne lastnine za vsako organizacijo je ozaveščanje o njeni vrednosti v podjetjih, ki imajo manj notranjih virov kot večja podjetja, zlasti v MSP, zelo pomembno. To velja tudi glede na to, da MSP, ki zaposlujejo približno 100 milijonov ljudi, predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in ustvarijo več kot polovico BDP EU.

Med razlogi, zakaj se MSP odločajo za registracijo svojih pravic intelektualne lastnine, je tudi večja ozaveščenost o intelektualni lastnini in njeni vrednosti. Ker so MSP "hrbtenica" evropskega gospodarstva, je podpora njihovim prizadevanjem za registracijo pravic intelektualne lastnine ključnega pomena za zaščito inovacij.

Kako EUIPO podpira MSP

EUIPO ima pomembno vlogo pri širjenju znanja o intelektualni lastnini in njeni vrednosti med MSP, vključno s koristmi zaščite neopredmetenih sredstev z registriranimi pravicami intelektualne lastnine. EUIPO med drugim trenutno vodi sklad za MSP Ideas Powered for business (Sklad za MSP). Sklad MSP zagotavlja finančno podporo MSP s sedežem v EU za zaščito njihovih pravic intelektualne lastnine v obliki kuponov, ki delno povrnejo stroške več dejavnosti, izvedenih za zaščito sredstev intelektualne lastnine. Takšne dejavnosti vključujejo preddiagnostične storitve na področju intelektualne lastnine (IP Scan ) ter prijave in registracijo pravic intelektualne lastnine (blagovne znamke, modeli in patenti).

Prihodnost vrednotenja intelektualne lastnine za MSP

Za učinkovito podporo MSP - kar v večjezični Evropski uniji ni nujno enostavno - je v akcijskem načrtu Evropske komisije za intelektualno lastnino predviden Evropski informacijski center za intelektualno lastnino (EIPIC), ki bo na enem mestu poenostavil področje intelektualne lastnine in tako bolje podprl MSP na njihovi poti na področju intelektualne lastnine. Ključnega pomena je, da se MSP podpre tako pri razumevanju vrednosti intelektualne lastnine kot pri njenem varstvu, tudi z uporabniku prijaznimi spletnimi orodji. To bo ključno ne le za izkoriščanje in zaščito neopredmetenih sredstev, temveč tudi za pomoč podjetjem pri ocenjevanju in vrednotenju sredstev intelektualne lastnine tretjih oseb, ki bi jih morda želela kupiti ali uporabiti. Na primer, lahko se sklene licenčna pogodba za uporabo blagovne znamke drugega podjetja ali pogodba o franšizingu za prodajo izdelkov z blagovno znamko tretje osebe.

V prihodnosti in ob upoštevanju institucionalnih prizadevanj za vzpostavitev poštenega in konkurenčnega digitalnega gospodarstva v EU bo pomen neopredmetenih sredstev za MSP verjetno še večji, saj danes veliko podjetij prodaja svoje blago prek spleta, njihovi trgi pa segajo prek meja EU. MSP potrebujejo podporo pri zaščiti svoje intelektualne lastnine, da jo bodo lahko varovala in uveljavljala tudi zunaj EU. Pri tem so ključni akterji platforme za e-trgovanje, njihov vpliv pa se povečuje zaradi vztrajnega vpliva pandemije COVID-19.

[Članek, ki ga je napisala Eleonora Rosati in je bil objavljen v februarski izdaji časopisa Alicante News]