Nova študija je pokazala, da se Evropejci vse bolj zavedajo tveganj, povezanih z nakupom ponarejenega blaga in dostopom do vsebin iz nezakonitih virov. Glede na študijo 80 % Evropejcev meni, da za ponarejenimi izdelki stojijo kriminalne organizacije, in priznava, da takšni nakupi škodujejo podjetjem in zaposlovanju. Poleg tega jih 83 % meni, da nakup ponaredkov podpira neetično ravnanje, dve tretjini pa se zavedata potencialnih nevarnosti za zdravje, varnost in okolje. Kar zadeva digitalno piratstvo, se jih 82 % strinja, da nezakonit dostop do vsebin predstavlja tveganja, kot so prevare in izpostavljenost neprimernim vsebinam za mladoletnike.
Kljub tem ugotovitvam študija razkriva razkorak med ozaveščenostjo in vedenjem. Vsakemu tretjemu Evropejcu (31 %) se zdi sprejemljivo kupiti ponarejene izdelke, če je cena originalnega izdelka previsoka. Med mlajšimi potrošniki, starimi od 15 do 24 let, ta delež naraste na 50 %.
V zadnjem letu je 13 % Evropejcev priznalo, da so namerno kupili ponaredke. Ta delež je precej višji med osebami, starimi od 15 do 24 let, in sicer 26 %, vendar se zmanjša na 6 % med osebami, starimi od 55 do 64 let, in pod 5 % med osebami, starejšimi od 65 let. Raziskava kaže tudi na razlike med državami, pri čemer je Bolgarija na prvem mestu po namernem nakupu ponaredkov s 24 %, sledijo Španija (20 %), Irska (19 %), Luksemburg (19 %) in Romunija (18 %).
Eden glavnih dejavnikov, ki odvrača od nakupa ponarejenih izdelkov, je cena. Kot glavni razlog za opustitev nakupa ponaredkov 43 % vprašanih navaja ugodnejšo ceno originalnih izdelkov. Pomembno vlogo imajo tudi tveganje slabe kakovosti (27 %), skrb za varnost (25 %) in pravne posledice (21 %).
Študija razkriva negotovost potrošnikov glede pristnosti izdelkov. Skoraj 40 % jih je dvomilo o pristnosti kupljenega izdelka, pri čemer so med državami članicami EU razlike. V Romuniji je v to dvomilo 72 % potrošnikov, na Danskem in Nizozemskem pa 26 %.
Poleg tega 41 % Evropejcev ni prepričanih o zakonitosti virov, ki jih uporabljajo za spletne vsebine. Kljub temu jih 80 % raje uporablja zakonite vire, če so cenovno dostopni. Zlasti 65 % jih meni, da je piratstvo sprejemljivo, če vsebina ni na voljo v okviru njihove naročnine.
Celoten članek preberite tukaj.
Celotno poročilo prenesite tukaj.